Kiparjenje z motorno žago – kombinacija starodavne in sodobne umetnosti

Kombinacija sodobne tehnologije s starodavno umetnostjo rezbarjenja lesa – tako bi lahko v enem kratkem in jedrnatem stavku opisali kiparjenje z motorno žago. A ker gre za ki izjemno mlado, hitro rastočo in zelo zanimivo zvrst umetnosti, ji dajmo nameniti nekaj več besed.

Iz lesa je ustvarjal že zgodnji človek

Rezbarjenje iz lesa se je pričelo zaradi potreb zgodnjega človeka po primitivnem orodju, ko je bilo treba ostriti les s kamni ali kostmi. Prvi zametki umetnosti rezbarjenja segajo v stari Egipt, kjer so rezbarjeni kosi služili večinoma religioznim namenom. Iz lesa so bili narejeni kipci bogov in boginj.

Les je gotovo imel zelo pomembno vlogo v umetnostni zgodovini številnih kultur, a zaradi njegovih lastnosti ni težko razumeti, zakaj se je od antičnih časov do danes ohranilo le malo izdelkov. Prava rezbarska obrt se je začela oblikovati šele kakšnih 2000 let nazaj, ko so metode in orodja postali bolj precizni. Razvijala so se različna orodja: žage, sekire, noži, kladiva in šila.

Motorna žaga se pojavi v 19. stoletju, kiparjenje z motorno žago več kot 100 let kasneje

Prva naprava, ki je spominjala na motorno žago, se je pojavila v letu 1830. A takrat je šlo za povsem drugačen namen uporabe v primerjavi z današnjim. Osteotom – ortopedski kirurški pripomoček, ki ga je v Nemčiji razvil Bernard Heine, je bil namenjen je lažjemu rezanju kosti v primerjavi z uporabo kladiva, dleta ali z ročno žagico. Na verigi, ki se je s pomočjo ročaja premikala okoli rezila, so bili majhni zobci, s katerimi se je dalo rezati pod kotom.

Po tem je preteklo še dobrih 100 let, preden je bilo prvič dokumentirano kiparjenje z motorno žago.

• Zgodovinski viri pravijo, da je bil kalifornijski izumitelj R. L. Muir tisti, ki je prvi uporabil rezilo v kombinaciji z verigo za namene obdelave lesa, a je bila naprava pretežka, da bi požela komercialni uspeh.
• Leta 1861 se je pojavil še en zametek zgodnje motorne žage, ki je izgledal kot vrteče se kolo.
• Naslednja naprava je bila imenovana ”American riding machine”. Pojavila se je v letu 1880 in je izgledala kot stroj za veslanje z rezili.

Timberman magazine, ameriška revija, je poročala o prvem eksperimentu z motorno žago na bencinski pogon v Eureki (Kalifornija). Delovala je na 2-cilindrski pogon z motorjem, imela je vodno hlajenje in je prežagala 3 metre debla v 4 minutah in pol.

Prva sodobna motorna žaga

Dosežki predhodnih izumiteljev so utrli pot nemškemu strojnemu inženirju Andreasu Stihlu, ki je poznan kot oče motorne žage, kakršno poznamo danes. V letu 1926 je oblikoval prvo motorno žago z električnim motorjem, ki je bila prva javno priznana kot ”prava” motorna žaga. Tehtala je kar 37 kg, zaradi česar ni bila primerna za vsestransko uporabo.

V letu 1929 je patentiral še prvo motorno žago na bencinski pogon. Poimenoval jo je ”naprava za podiranje dreves” in v naslednjih letih nadaljeval z razvojem le-te. Do leta 1930 je izboljšal dizajn električne motorne žage do te mere, da jo je lahko upravljal zgolj en človek.

Šele leta 1950 je sledila nadgradnja motorne žage na bencinski pogon, ki jo je lahko uporabljal en sam človek. A še vedno je tehtala skoraj 16 kg!

Posel, ki ga je vodil Andreas Stihl, je dobro uspeval in v letu 1954 je uspel ustvariti prvo mainstream motorno žago – BLK. Ta je bila dober približek današnjim različicam, za tiste čase pa izjemno napredno orodje. Leta 1968 je dosegel ogromen mejnik – do takrat je bilo izdelanih milijon motornih žag!

McCulloch, Pioneer in ostala podjetja so hitro sledila trendu, in kmalu so vsi iskali možnosti za izdelavo lažje, hitrejše in močnejše motorne žage. Te zgodnje, relativno lažje napredne različice so bile tudi bolj okretne – dovolj, da so ljudje začeli eksperimentirati in odkrivati ostale kreativne načine uporabe tega orodja.

Če vas tematika o razvoju motorne žage zanima še podrobneje, lahko najdete informacije v angleškem jeziku na naslednjih povezavah:

The History of Chainsaws | Chainsaw Reviews (chainsawstoday.com)
The History and Evolution of Chainsaw Carving (woodcraft.com)
The Chainsaw timeline | Timetoast timelines

Združitev dveh svetov v eno – kiparjenje z motorno žago

Za razliko od razvoja motorne žage za kiparjenje z motorno žago dejansko ni znano, kdo je v resnici bil tisti, ki je z njo ustvaril prvo kreacijo. Obstajajo le ustna izročila, ki žal niso zanesljiva. Najstarejši obstoječi zapisi o umetnikih, ki so rezbarili z motorno žago, segajo v leto 1950, vključujejo pa Raya Murphyja (”Wild Mountain Man”) in Kena Kaiserja. V letu 1952 je Ray Murphy uporabil očetovo motorno žago, da je vrezal ime njegovega brata v kos lesa.

Leta 1961 je Ken Kaiser ustvaril 50 rezbarskih skulptur iz delov sekvoje za veliko turistično atrakcijo v severni Kaliforniji ”Trees of Mystery.”

Kdo so pionirji na področju kiparjenja z motorno žago?

Mnogo novih umetnikov je začelo eksperimentirati na ta način: Brenda Hubbard, Judy McVav, Don Colp, Cherie Currie (bivša pevka skupine The Runaways), Susan Miller, Mike Mcvay (on je prvi predlagal prilagoditev meča za namene kiparjenja) in Lois Hollingsworth. Družila jih je ljubezen do lesa in njihove sposobnosti kiparjenja z motorno žago.

Sčasoma se je začelo kiparjenje z motorno žago širiti po državi. Kiparji so s sabo prevažali svoje izdelke in imeli neke vrste potujoče galerije. Zaradi tega so se začela pojavljati različna tekmovanja, pa tudi razne predstavitve in festivali. S tem se je razširila popularnost te dejavnosti širom države, celine in nato še po celem svetu.

Začele so se pojavljati knjige in društva

• 1978; prva knjiga s to tematiko – Fun and Profitable chainsaw carving, ki sta jo napisala William Westenhaver in Ron Hovde. Objavljena je bila leta 1982 in je pripomogla k uveljavitvi te zvrsti umetnosti.

  

• 1980; Art Moe je na dogodku Lumberjack World Championship (Hayward, Wisconsin) pritegnil veliko pozornosti s svojim izdelkom, narejenim z motorno žago. Srečo je imel, ker je bilo prvenstvo predvajano širom sveta. Več rezbarskih tekmovanj, ki so se širila od zahoda proti vzhodu, so združila kiparje, ki so preizkušali svoje spretnosti in se učili drug od drugega.
• 1986; razvilo se je obrtno združenje Cascade Chainsaw Sculptors Guild, ki je začelo leta 1993 izdajati svoje glasilo. The Cutting Edge so pošiljali mnogim članom združenja po severozahodnem delu Amerike, pa tudi drugod po Združenih državah. Še ena večja neprofitna organizacija je bila ustanovljena v letu 2002 in je objavljala četrtletni novičnik The Chainsaw letter. Obe združenji še danes promovirata tovrstno umetnost in širita idejo med kolege rezbarskega kova.
• 1987; prvo svetovno prvenstvo v kiparjenju z motorno žago. zmagal je 24-letni Barre Pinske.
• 1988; izšla knjiga z naslovom Chainsaw art, Hal Macintosh
• 2001; izšla knjiga z naslovom Chainsaw carving: The Art and Craft

Vso udejstvovanje v tej smeri je povzročilo, da so tudi preostale države spoznale kiparjenje z motorno žago. Z razširitvijo dejavnosti po svetu so se razširila različna orodja, s katerimi se je nadgrajevalo to umetnost, a kljub temu motorna žaga ostaja primarno in najpomembnejše rezbarsko orodje.

Potrebna je bila prilagoditev orodja

Ko je zvrst napredovala, so se pričela razvijati tudi posebni meči in verige, namenjene posebej za kiparjenje z motorno žago. Rezila oz. meči imajo ožje konice (okoli 25mm), kar omogoča rezbarju natančnejšo dodelavo detajlov. To bi bilo nemogoče doseči s klasičnimi meči. Verige so prilagojene in imajo krajše zobce, da se da bolj učinkovito rezati s konico. Razlog za to prilagoditev se skriva v industrijski proizvodnji verig, ki je prilagojena le za standardne meče. Proizvajajo jih Cannon, GB in podjetja na Japonskem, ki zalagajo Stihl in ostale proizvajalce. Še ena pomembna prednost teh mečev je, da ni povratnega udarca pri delu s konico rezila in so zato veliko bolj varni v primerjavi s standardnimi meči.

Večje organizacije, ki jih je združila enaka strast – kiparjenje z motorno žago

Brian Ruth je predstavil kiparjenje z motorno žago na Japonskem v 1995. Od takrat je ustanovljena podružnica Masters of the Chainsaw in šola za kiparje z motorno žago v mestu Tōei na Japonskem.

Prvo večje združenje, imenovano Masters of the Chainsaw, ki je bila predano promociji in integriteti umetnosti kiparjenja z motorno žago, je bilo ustanovljeno leta 1992. Podjetje je združevalo nekaj najbolj priznanih umetnikov v Združenih državah, kot so Brian Ruth, Josh Landry, Mark Tyoe in Marty Long, kot tudi izbrani umetniki z ostalih držav.

V letu 2007 je podjetje Masters of the Chainsaw pod vodstvom Jen Ruth ustanovilo še prvo mednarodno ekipo ženskih umetnic pod imenom Chainsaw Chix. Ekipo predstavljajo same vrhunske ženske rezbarke: Stephanie Huber, Liza Foster, Angela Polglaze, Alicia Charlton, Uschi Elias in Sara Winter.

Šele leta 1990 je bilo kiparjenje z motorno žago priznano kot veja umetnosti, ki je prejela več javnega interesa in prepoznavnosti. Tekmovanja v rezbarjenju oz. kiparjenju so se razširila širom sveta s pomočjo finančne podpore podjetij na prelomu 21. stoletja.

Čeprav za splošno javnost in gledalce tekmovanj to izgleda bolj kot ”performance” umetnost (zaradi hrupa žaganja in zelo hitrih rezbarskih rezultatov), umetniki izdelujejo tudi vrhunske skulpture vseh oblik. Te so narejene v daljših časovnih obdobjih (v več tednih ali celo mesecih).  Čeprav kiparji delo nadaljujejo tudi z ostalimi orodji, pa motorna žaga ostaja glavni pripomoček.

Kiparjenje z motorno žago se širi po svetu

• V Veliki Britaniji vsako leto poteka ”English Open Chainsaw Competition”, ki pritegne tisoče obiskovalcev. Leta 1989 je bil Duncan Kitson prvi britanski kipar z opaznejšimi deli, ki je predstavljal Wales in Veliko Britanijo na mednarodnem tekmovanju. Njegovo delo je prepoznavno po specifičnem in natančnem oblikovanju.
• Angleški kipar z motorno žago Matthew Crabb je izdelal največjo leseno skulpturo Device Marije na svetu, visoko 9 metrov, v Schochwitzu v Nemčiji.

  

• Leta 1999 je prvič potekala prireditev ”Ridgway Chainsaw Carving Rendezvous”. Gre za malo mestece Ridgway v Pensilvaniji, ki jo vsako leto obišče na stotine rezbarjev. Gre za največje zbirališče rezbarjev z motorno žago na svetu.
• Harry Thomas je rezbar, ki je specializiran za izdelavo medvedov in je kiparjenje z motorno žago predstavil na ITV-ju v oddaji Daybreak. Izdelal je glavo kraljice Elizabete II. v čast 60. obletnici njene kraljevine.
• V Kanadi veliko manjših lesenih skulptur krasi manjše mesto Hope (British Columbia), izdelal pa jih je Pete Ryan.
• Še en kanadski umetnik Glenn Greensides je 12 let obiskoval Japonsko od leta 1995 dalje, da je upodobil 5 metrov visoko skulpturo japonskega nebesnega znamenja iz uvoženega kolumbijskega lesa.
• Na Japonskem je klub ”Toei Chainsaw Art Club” ustanovil svetovno tekmovanje v kiparjenju z motorno žago, ki je bilo prvo tovrstno v državi. Leta 2011 je bilo posvečeno zbiranju denarja za nuklearno katastrofo v Fukušimi, ki je prizadelo državo.
• V letu 2010 je bil ameriški chainsaw carver Bob King nagrajen z ”zvezdo” na Poti slavnih kiparjev v mestu Mulda v Nemčiji. S to nagrado je bilo potrjeno, da je Bob človek z največ zmagami na uradnih rezbarskih tekmovanjih.

  

• V letu 2013 je ameriški kipar z motorno žago Josh Landry osvojil prvo mesto na tekmovanju kiparjev z motorno žago in s tem osvojil status najmlajšega tekmovalca na mednarodnih tekmovanjih.

The Carver Kings

Kiparjenje z motorno žago se je razširilo tudi s pomočjo spleta. Najbolj komercialno prepoznavna dejavnost izvira iz Kanade – tam sta aktivna t.i. carver kralja Paul in Jacob (oče in sin), ki nastopata na HGTV v oddaji Carver Kings00 in oddaji Saw Dogs na OLN. Ustvarjata velike abstraktne in realistične skulpture, ki so razstavljeni v mnogih večjih državah. Njunemu delovanju lahko sledite na Youtube kanalu.

Kako danes izgleda kiparjenje z motorno žago?

Dandanes dejavnost vključuje široko paleto različnih stilov, nivojev spretnosti in tematik. Nekateri kiparji nastopajo izključno pred velikim občinstvom, ki rado opazuje hitrostno kiparjenje z motorno žago. Drugi več mesecev izdelujejo in izpopolnjujejo skulpture, ki so potem postavljene na ogled v umetniških galerijah ali prodane zasebnim lastnikom.

Teme vključujejo vse, kar si je mogoče zamisliti; od prostoživečih živali do figur ali drevesnih hiš. Tudi prikazi kiparjenj so se razširili, da bi odražali rastočo umetniško obliko. Na voljo so številni tečaji, kjer se navdušenci lahko priučijo tehnik kiparjenja. Kakovost izdelave skulptur se skriva v spretnostih in tehnikah, ki jih obvlada kipar  – razumeti mora svoje orodje in les. Največja moč dobrega umetnika pa se skriva predvsem v njegovi domišljiji.

Einstein je izjavil: “Domišljija je večja od znanja.” Kiparji z motorno žago morajo imeti oboje.

Postati ”chainsaw carver” na visokem nivoju zahteva obsežno znanje in izkušnje, ki so potrebne za varno in kreativno delo z motorno žago. Potrebnega je veliko rezbarjenja enostavnejših oblik, da se lahko sčasoma kipar loti bolj ambicioznih projektov.

Tako kot vsak uporabnik motorne žage mora tudi kipar nositi zaščitna oblačila in opremo, saj so lahko poškodbe v primeru nepazljive uporabe zelo hude in globoke.

V Sloveniji še mnogo neizkoriščenega potenciala in skritih talentov

Pionir na področju izdelovanja skulptur z motorno žago na naših tleh je bil Stane Jarm, akademski kipar (1931 – 2011), ki je bil rojen v družini z rezbarsko tradicijo. Leta 1976 je namesto tesarskega orodja začel izdelovati skulpture z motorno žago. Njegovo najbolj znano delo je Križev pot v Kočevskem rogu, ki ga sestavlja 15 lesenih skulptur. Upodobil jih je kot spomenik povojnim grozotam na kočevskem ozemlju. Prvo večje združenje ljubiteljev te dejavnosti pa se je pojavilo šele v maju 2012 z ustanovitvijo Društva kiparjev z motorno žago. Pobudnik ustanovitve je bil Vlado Cencel s še nekaj somišljeniki. V Društvu je trenutno vpisanih 33 kiparjev.

V juniju 2013 se je odvilo prvo slovensko tekmovanje v hitrostnem kiparjenju z motorno žago. Od takrat vsako leto junija poteka v Gradišču nad Šentvidom pri Stični. Festival, kjer se zberejo člani Društva kiparjev s cele Slovenije in ustvarjajo skulpture pred očmi gledalcev, traja cel vikend. Do sedaj se je zvrstilo 7 takšnih festivalov (2013-2019). V Sloveniji sicer vsako leto potekajo manjša tekmovanja v okviru ostalih prireditev; večinoma hitrostna kiparjenja z motorno žago, ki trajajo 1 uro in so prava paša za oči.

Vsekakor ima v Sloveniji ta zvrst umetnosti še veliko neizkoriščenega potenciala. Verjamem, da se bo v prihodnosti imela možnost razviti in pridobila še večjo prepoznavnost.

To so šele začetki…

Kiparjenje z motorno žago je brez dvoma pridobilo veliko zanimanja in posameznikov, ki želijo ustvarjati na ta način. Fascinantno je, kakšne podrobnosti je možno izdelati le z uporabo motorne žage. Kar je temu fenomenu dodalo še večjo vrednost, je ravno ”quick carving” oziroma hitrostno kiparjenje z motorno žago, ki ima enaka pravila, le da je izdelava omejena na zelo kratek čas. Izdelava skulpture mora zato biti izjemno premišljena. Poleg lesa najdemo tudi različice, kjer se uporablja recimo led ali druge trdne snovi.

Razvoj te umetnosti se bo nadaljeval tudi v bodoče. Gre za vznemirljivo pričakovanje, kaj bo iz kosa lesa nastalo, kakšna bo umetnina… Še pomembneje, zaradi estetike, ki jo ta specifična zvrst ponuja, bo zagotovo postala svojevrsten del umetniške zgodovine.